Na eni strani lačni, na drugi strani hrana v smeteh: trgovine bi darovale, a primanjkuje prostovoljcev

Na redni seji državnega zbora, ki poteka ta teden, bodo poslanci obravnavali paket zakonov s področja kmetijstva in prehrane. Med njimi tudi zakon o hrani, ki uvaja nov certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane ter ureja doniranje hrane.

Kot odpadna hrana je zakonsko definirana vsa hrana, ki postane odpadek, te pa ni malo. Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2023 zavrgli skoraj 165.000 ton hrane. Približno polovico od tega je nastala v gospodinjstvih (78 kilogramov na prebivalca), tretjina v gostinstvu in strežbi hrane, 13 odstotkov v proizvodnji hrane, devet odstotkov pa v trgovini z živili.

Delež užitnega dela v odpadni hrani je po oceni statistikov 37 odstotkov oziroma 29 kilogramov na prebivalca.

Na eni strani imamo tisoče ton zavržene hrane, na drugi strani pa na tisoče posameznikov in družin, ki se zaradi vse višjih cen živil obračajo na humanitarne organizacije in socialna podjetja.

Kako pri prevzemanju hrane, ki bi sicer končala med smetmi, sodelujejo trgovine in organizacije, ki pomoč razdeljujejo?

Doniranje ne bo obvezno

V prvotnem predlogu nove zakonodaje je bilo predvideno, da bo doniranje hrane obvezno za trgovine, večje od 400 m2, a so obvezo nato iz predloga zakona črtali. Kot so pojasnili na trgovinski zbornici, se količina odpadne hrane v trgovinski dejavnosti že brez te obveznosti vsako leto zmanjšuje, saj si podjetja prizadevajo za racionalizacijo nabavnega poslovanja, nekatere trgovine pa presežkov sploh nimajo.

Na drugi strani bi obvezno doniranje pomenilo, da bi morale humanitarne organizacije, ki večinoma delujejo s prostovoljci, za praktično vsako trgovino vsak večer ob njenem zaprtju zagotoviti nekoga, ki bi živila prevzel. To bi bilo logistično neizvedljivo, v odročnejših krajih pa bi bili stroški prevzema te hrane višji od koristi.

V zakonu, ki ga bodo obravnavali poslanci, tako doniranje ni obvezno, je pa zaželeno, če se donator dogovori s posredniki. To so humanitarne, invalidske in nevladne organizacije ter javni zavodi, ki delujejo na področju socialnega varstva.

Zakon definira doniranje hrane kot brezplačno razdeljevanje presežne hrane, donatorje pa kot pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano.

Donatorji in posredniki so odgovorni za varnost hrane, nadzor nad njo in izpolnjevanje splošnih pogojev o higieni hrane.

Pri razdeljevanju hrane sodeluje okoli 300 ljudi

Kot izhaja iz ankete ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), se po podatkih Slovenske karitas, Zveze Lions klubov, distrikt 129 Slovenija, Rdečega križa in Slovenske filantropije na leto razdeli okoli 1.400 ton presežne hrane. To hrano prejema več kot 11.500 ljudi.

Hrana je donirana iz več kot 110 trgovin po vsej Sloveniji ter nekaterih drugih lokalov in ustanov. Pri razdeljevanju sodeluje okoli 300 ljudi, od teh je okoli 13 zaposlenih vključenih v program javnih del, preostali so prostovoljci ali zaposleni pri humanitarnih organizacijah.

Kot pravijo pri Rdečem križu, so leta 2016, ko so začeli zbirati podatke, zbrali in razdelili 174 ton hrane, lani pa že več kot 384 ton. Največ prejmejo kruha in pekovskih izdelkov, sadja in zelenjave, pakiranih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter pripravljenih jedi.

Projekt Donirana hrana temelji na delu prostovoljcev. "Sodelujoča območna združenja morajo dnevno v povprečju zagotoviti 3 do 7 ali več prostovoljcev, da prevzamejo hrano v trgovinah pred zapiranjem, običajno od 20.30 do 21.15, jo pripeljati v skladišča, sortirati oziroma jo ob pozni uri, ne glede na letni čas, odpeljati na domove prejemnikov," so opisali. "Projekt zahteva dobre organizacijske spretnosti, saj šele ob prevzemu hrane v trgovini veš, kaj boš prejel. Imeti je treba primeren avto, ustrezne posode in usposobljene prostovoljce, ki izvajajo ta projekt."

Ker imajo ob tem velike stroške, med drugim z elektriko, prostori in prevozom, na Rdečem križu Slovenije podpirajo znatno povišanje državnih sredstev za nakup opreme oziroma druge stroške, povezane z doniranjem hrane, kar omogoča novi zakon. Pristojno ministrstvo sicer že več let namenja sredstva za nakupe, zlasti tehnične opreme za vodenje projekta.

Donacij manj, potreb več

Kot so nam pojasnili v Zvezi Anita Ogulin, kjer za to področje ne dobivajo državnega sofinanciranja, so odvisni od donacij denarja in hrane, ki pa jih je vse manj.

"V zadnjih treh letih so se donacije podjetij, tako v denarju kot v hrani, zelo zmanjšale, saj se je hrana podražila – na drugi strani pa je zato vse več družin, ki bi pomoč potrebovale," opisuje Doris Rojo iz Zveze Anita Ogulin.

V zvezi doslej niso prevzemali živilskih izdelkov neposredno iz trgovin. Kot pravijo, za kaj takega nimajo dovolj prostovoljcev, ki bi vsak večer v trgovinah pobirali hrano, ki jo je potem treba tudi zelo hitro razdeliti. Hrano od trgovin dobijo le ob občasnih akcijah, pri katerih živilske izdelke v poseben voziček ob blagajni darujejo sami kupci.

"Kar imamo, to damo," pravi Rojo. V njihovih prehranskih paketih so trajna živila. Poleg konzerv, moke, testenin, riža, olja se trudijo pakete dopolniti tudi z izdelki za otroke, kot so kosmiči, marmelade in drugi namazi.

Razmere se zaostrujejo, opažajo. "Hrana je za te družine predraga. Spet smo v časih, ko sami starši zvečer ostanejo lačni, da lahko nahranijo otroke, to je posledica podražitev, ne le hrane, tudi stroškov, najemnin," pravi Rojo. V anketi, ki so jo opravili med prejemniki pomoči, so ti odgovorili, da si redkeje privoščijo meso ter sveže sadje in zelenjavo.

Trgovine želijo darovati

V trgovinah zagotavljajo, da si prizadevajo za čim manj presežkov hrane. Med drugim tako, da izdelkom, ki se jim bliža iztek roka uporabe, nekaj dni pred tem znižajo cene.

V Sparu Slovenija viške hrane donirajo humanitarnim organizacijam, ki imajo po zakonu dovoljenje za opravljanje te storitve. "Imamo točno določen protokol, na kakšen način se hrana v naših trgovinah prevzema, da ne pride do prekinjanja hladne in tople verige. Pri tem gre tako za sveže pripravljeno hrano v trgovini kot tudi zelenjavo, pakirana in konzervirana živila ter mlečne in pekovske izdelke, ki jih dobrodelne organizacije konec dneva prevzamejo v naših trgovinah in jih odpeljejo ter razdelijo med pomoči potrebne," so opisali in dodali, da viške hrane oddaja več kot 70 trgovin. "Smo pa tu odvisni tudi od razpoložljivosti in kapacitet organizacij, ki viške prevzemajo," so povedali.

V projektu Donirana hrana sodeluje tudi vseh 93 trgovin Hofer, v projektu Hrana na dobri poti pa donirajo mesečno v povprečju okoli 130 ton hrane, ki jo razdelijo 20.000 pomoči potrebnim. "Med donirano hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki ter drugi za donacijo primerni izdelki suhega sortimenta, pa tudi živilske izdelke hlajenega in zamrznjenega sortimenta ter jajca. "Svežino hrane redno spremljajo v naših trgovinah, skladno z internimi in splošnimi smernicami, ki določajo, kdaj je katera hrana še primerna za zaužitje, kdaj jo lahko predamo različnim organizacijam in kdaj jo je treba zavreči," so odgovorili v Hoferju.

Sodelujejo s prostovoljci iz okoli 35 socialnih in humanitarnih organizacij, med njimi z Lionsi, Karitasom, Rdečim križem, Slovensko filantropijo in centri za socialno delo. "Ker prevzemanje in razvoz hrane za organizacije predstavlja opazen strošek, smo jih tudi letos podprli z donacijo v skupni višini 27.900 evrov, v zadnjih letih pa že več kot s 100.000 evri za pokritje logističnih in drugih manipulativnih stroškov, ki nastajajo v okviru projekta Hrana na dobri poti. Donirali smo jim tudi biorazgradljive vrečke za prenašanje izdelkov," so dodali.

Pred iztekom roka uporabnosti oziroma najkasneje na dan izteka roka uporabe izdelkov, ki so označeni z 'uporabno najmanj do', Hofer donira tudi izdelke suhega sortimenta, ki ne potrebujejo toplotne obdelave (kosmiči, sol, sladkor, brezalkoholne pijače in napitki, trajno mleko, nehlajeni namazi, sladki in slani prigrizki, vložnine, konzerve, olja, kis, zelišča in začimbe, suho sadje in oreščki …).

Tovrstne izdelke, ki potrebujejo toplotno obdelavo (testenine, riž, moka, žitarice, kaše, kava, čaj, pripravljene jedi, juhe iz vrečke, omake za testenine, izdelki za peko), pa donirajo na rok ali najkasneje dan po preteku roka uporabnosti, pri čemer upoštevajo določbe dobre higienske prakse in sistema HACCP.

Neprodane izdelke, ki jim je potekel rok uporabe, pa predajo pristojnim službam za ravnanje z odpadki.

V Lidlu poudarjajo, da so si zadali cilj do leta 2030 za polovico zmanjšati količine odpadne hrane v primerjavi z letom 2018. Poleg optimiziranega naročanja in znižanja cen pred iztekom roka trajanja izpostavljajo še rotacijo izdelkov tako, da so na prodajnem mestu v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom trajanja.

Pri projektu Donirana hrana sodelujejo z Zvezo Lions klubov Slovenije in humanitarnim organizacijam donirajo presežke hrane, med njimi pekovsko pecivo, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter drugo hrano, ki je še vedno primerna za zaužitje, letno v povprečju 440 ton hrane.

"Trenutno hrano doniramo iz 84 odstotkov trgovin, saj so kapacitete humanitarnih organizacij omejene; postopoma v to mrežo dodajamo nove trgovine s ciljem, da so čim prej vključene vse," so zapisali.

Živila, ki jim jih do datuma trajanja ne uspe prodati ali predati v donacijo humanitarnim organizacijam, v Lidlu predajo pogodbenemu partnerju, ki poskrbi za predelavo v bioplin.

Lidl sodeluje tudi s Slovensko banko hrane ter socialnim podjetjem Allium z Mini tovarno.

Omenjeno socialno podjetje je del skupine Etri. Poleg Mini tovarne, v kateri viške hrane in donirano hrano iz Lidlovih trgovin predelujejo v obroke, in humanitarnega zavoda Pod strehco, kjer v ljubljanskih Mostah iz te hrane vsak dan kuhajo enolončnice za starejše, ki pridejo na topel obrok, so pred kratkim odprli še sortirnico donirane hrane.

"Donirano hrano sortiramo. Kot smo ugotovili, je pri doniranju hrane največji problem, da imajo humanitarne organizacije enkrat preveč enih izdelkov, drugič drugih, in drugih premalo, problem pa je tudi pomanjkanje prostovoljcev," je opisala ustanoviteljica skupine Etri Lenka Puh.

Zato bi bilo, kot pravi, treba na tem področju tudi zaposlovati, saj prostovoljske kapacitete na zadostujejo. "Mi ne pobiramo hrane s prostovoljci, ampak z Ijudmi, ki so plačani, kar pomeni, da to počnejo v okviru svoje službe," opisuje in dodaja, da zaposlujejo tudi mlade upokojence.

Sortirano hrano deloma zapakirajo v vrečke, ki jih razdelijo starejšim, ki pridejo v Moste na topel obrok. Viške odpeljejo v zavetišče za brezdomce ali predajo Karitasu in Rdečemu križu. lz donirane zelenjave skuhajo enolončnico, iz kruha pa kruhove cmoke.

Etri ni humanitarna organizacija, ampak skupina socialnih podjetij in pridružene humanitarne organizacije, ki med drugim zaposluje ljudi, ki sicer težje najdejo delo. Zato delujejo po drugačnem principu, opisuje Puh.

"Ko pri podjetju prevzamemo donirano hrano, mu s tem zmanjšamo strošek, ki bi ga sicer moral plačati za predelavo odpadka oziroma sežig. Zato nas za naše delo plačujejo," pravi.

Prepričana je, da bi morala tudi država spodbujati zaposlovanje, tako da sistem pobiranja in razdeljevanja hrane ne bi slonel na plečih prostovoljcev.